Bolezni zadnjika in danke

Splošni kirurgi, ki delamo v proktologiji in abdominalni kirurgiji, se pri svojem delu pogosto srečujemo z bolniki, ki imajo težave z boleznimi zadnjika.

Ti bolniki velikokrat pomoč poiščejo najprej v lekarnah in na internetu. Včasih kar dolgo časa oklevajo, da zberejo pogum in se odločijo za pregled pri svojem izbranem zdravniku in v proktološki ambulanti. Večinoma so vzrok njihovih težav nenevarna obolenja zadnjika in danke, včasih pa se lahko za težavami skrivajo tudi nevarna bolezenska stanja, kot so rakava obolenja.

V nadaljevanju si bomo pogledali nekaj osnovnih informacij o zadnjiku in danki (anorektum) ter najpogostejše bolezni, s katerimi se srečujemo pri delu s temi bolniki. 

Anatomija zadnjika in danke (anorektum)

Danka in zadnjik predstavljata zadnji del prebavne cevi. Imata obliko lijaka, ki je razdeljen na 3 nadstropja. Skupna dolžina je cca. 15 – 16 cm.  Ima zunanji in notranji analni sfinkter.  Sestava stene z mišičnino omogoča, da se danka lahko razteguje. 

proktološke bolezni
Shema – proktološke bolezni

Hemoroidi

V zadnjiku so pri vseh ljudeh prisotni hemorodi, to so sinusoidne žilne strukture, sestavljene iz ven in manjših arterij, ki pomagajo pri nadzoru blata. Kadar te strukture otečejo ali pa se vnamejo, to predstavlja odstopanje od običajnega stanja. Hemoroidi so varice venskega pleteža v zadnjičnem kanalu.

Vzroki hemoroidov so lahko povezani z:

  • dedno nagnjenostjo;
  • zaprtjem;
  • neustrezno prehrano (premalo vlaknin oz. balastnih snovi, preveč suhe hrane, ki povzroča zaprtje, premalo zaužite tekočine, preveč začinjena hrana);
  • dvigovanjem težjih bremen;
  • s sedečim načinom dela, dolgotrajnim sedenjem in napenjanjem na stranišču;
  • premalo gibanja ali pretesnimi oblačili;
  • težave se pogosteje pojavijo v nosečnosti ali pri starostnikih.

Simptomi hemoroidov:

bolečina v predelu zadnjika, srbečica, občutek nepopolnega izpraznjenja črevesja po odvajanju blata, krvavitve iz zadnjika

Glede na lokacijo delimo hemoroide na:

Zunanji hemoroidi: najpogostejša komplikacija je tromboza. 

Zdravljenje zunanjih hemoroidov: Zdravimo jih običajno nekirurško s konzervativnimi ukrepi in venoaktivnimi zdravili po shemi prve 4 dni 3 x 2 tableti dnevno, nato 3 dni 2 x 2 tableti dnevno. Le občasno je potrebno narediti dodatno kirurško zdravljenje tromboziranega zunanjega hemoroidalnega vozliča.

Notranji hemoroidi: razdelimo jih na štiri stopnje (prva stopnja so le otečene žile, pri drugi stopnji hemoroidi pričnejo polzeti proti zunanjosti, pri tretji stopnji hemoroidi izpadajo, vendar se lahko še potisnejo nazaj v danko, pri najvišji, četrti stopnji pa so hemoroidi stalno zunaj

Zdravljenje notranjih hemoroidov je večinoma konzervativno:

  • dieta, 
  • skrb za redno in mehko odvajanje blata, 
  • vaje za jačanje mišic medeničnega dna, 
  • izogibanje zgoraj naštetim dejavnikom tveganja, 
  • svetujemo uporabo različnih mazil za hemoroide in uporabo venoaktivnih zdravil,
  • občasno je treba v hemoroidalni vozlič vbrizgati sklerozantno sredstvo,
  • v primeru vztrajanja oz. slabšanja težav se, predvsem pri bolnikih, ki imajo notranje hemoroide stopnje 2 ali več, odločimo za operativno zdravljenje. V zadnjem času bolnike večinoma operiramo z najnovejšo tehniko ultrazvočne ligature hemoroidalnih arterij, imenovano HAL / RAR. To je minimalno invazivna metoda, ki omogoča bolnikom hitrejše okrevanje. Izjemoma se odločimo za klasično hemoroidektomijo. 

Analna fisura

Analna fisura je razpoka v predelu anusa.
Razlog za njen nastanek
je največkrat zaprtje in trdo blato, ki povzročita bolečino ob odvajanju, ta povzroči zvišan tonus analnega sfinktra, fisura se poglablja, nastopi še večja bolečina, višji tonus sfinktra in nastane začaran krog. 

Razdelimo jo na akutno in kronično. 

Simptomi, ki jih navajajo bolniki, so največkrat sveža kri in bolečina ob defekaciji. Na pregledu vidimo razpoko in ob njej hipertrofično papilo. Zdravljenje sestoji iz odprave zaprtja (obstipacije), skrbi za mehko blato, ustrezne diete, pitja dovolj tekočin. Bolniku svetujemo uporabo mazila, da analni predel ni izsušen, lahko kratkotrajno uporablja tudi lokalni anestetik v mazilu, uporaba lokalnih krem z učinkom vazodilatacije, event.aplikacija botulina v sfinkter, ki ima povečan tonus. Priporočamo redno dilatacijo sfinktra, čimveč telesne relaksacije, kopeli, savnanja, namakanja v kopelih Redko se opravi operativni poseg (npr. sfinkterotomija).

Paraanalni absces in paranalna fistula

Razlog obeh stanj je isti, vnetje analne žleze. Abscesi so akutna oblika bolezni, fistule kronična, potrebno je zdravljenje. 

Abscesi nastanejo v intersfinkternem delu, lahko se širijo navzgor ob rektumu. Terapija je kirurška (drenažna ekscizija), potrebna je antibiotična terapija.

Fistule nastanejo, kadar po vnetju žleze nastane kanal z izvodilom. Lahko sega povrhnje ali pa preko sfinktra. Terapija je kirurška (vstavitev setona, naprava ekscizije fistule).

Analna inkontinenca

Pomeni občasno ali trajno nehoteno uhajanje vetrov, sluzi ali blata. Močno vpliva na čustveno stanje bolnika in mu onemogoča normalno življenje.

Vzroki so lahko različni – nevrološka obolenja, poškodbe hrbtenjače, poškodbe sfinktra, bolezni kolorektuma (impaktirano blato, driske, tumorji, hemoroidi, prolaps danke, fistule), demenca, možganska kap. Pri bolniku večinoma napravimo manometrijo analnega sfinktra, da izmerimo moč.

Terapija je večinoma konzervativna (vaje za mišično dno – biofeed back šola, samoklistiranje, analni čepi, elektrostimulacija, dieta, občasno zdravila), redko se odločamo skupaj z bolnikom za operacijo (sfinkteroplastika, perineoplastika, neosfinkter, umetni analni sfinkter, naprava stome).

Ostale bolezni anorektuma

Malignomi: rak anusa je histopatološko večinoma ploščatocelični karcinom, rak danke pa adenokarcinom. 

Diagnozo postavimo na osnovi endoskopije (kolonoskopija, rektoskopija) in histologije odvzetih vzorcev tkiva. Potrebno je ugotoviti stadij bolezni s slikovno diagnostiko (UZ / CT abdomna, RTG / CT toraksa, tumorski markerji, MR medenice, eventuelno endoskopski UZ danke)

Zdravljenje: Bolnika napotimo na Onkološki konzilij za tumorje prebavil, ki poda mnenje o tem, ali bo pri bolniku sprva potrebno predoperativno obsevanje (RT) in kemoterapija (KT), sledi operativni poseg, lahko pa pri nižjih stadijih bolezni pride v poštev tudi takojšnji operativni poseg.

Prolaps rektuma:

To je intususcepcija (del črevesja zdrkne v drugi del črevesja in se vanj ujame) srednje in zgornje tretjine danke v spodnji del, prolaps lahko sega tudi navzven in ga vidimo. Ženske so pogosteje prizadete. V primeru zelo hudih težav, lahko pride v poštev operativno zdravljenje (transanalno, transabdominalno).

Kožne bolezni anusa:

  • Pruritus ani je srbečica okrog anusa, ki ima lahko organski vzrok (npr. paraziti, nepravilna higiena, bolezni anusa kot so hemoroidi, vnetja, glivice, dermatitisi itd.), včasih pa je vzrok lahko tudi psihogen.
  • Kondilomi so virusna okužba, spolno prenosljiva bolezen.
  • Zdravljenje teh obolenj temelji na odpravi vzroka oz. osnovnega obolenja, aplikacijo mazila (čim krajši čas kortikosteroidi) in ostalih zdravljenj (lasersko itd.)